Sezona izpitov in popravnih izpitov je za nekatere črna luknja tesnobe. Vsak izpit je tudi test samopodobe in soočenja z avtoriteto in zunanjim svetom, neuspeha ne povzroči samo neznanje.
Vsak človek se loteva izzivov in preizkušenj v življenju na svoj lasten način, ki se razvija od otroštva. To velja tudi za učenje in opravljanje izpitov. Nekateri se učijo sproti, drugi kampanjsko, nekateri izpite opravljajo z levo roko, drugi se mučijo z vsakim posebej, nekateri jih opravijo mimogrede, drugi trpijo in ne spijo nekaj noči pred vsakim izpitom. Sprotno učenje še ni jamstvo za gladko opravljanje izpitov in tudi med tistimi, ki jih naredijo z navidezno lahkoto, je kar nekaj takih, ki jih tišči v trebuhu pred vsakim od njih. Najbolj verjetno trpijo tisti, ki jim načeloma snov ne dela preglavic, vendar jim pritisk samega preizkusa blokira sposobnost odzivanja in izražanja.
Izpiti, pa tudi popravni izpiti, so namreč koncentriran pritisk in stres, kot povsod drugje pa je tudi tu stopnja stresa povezana z notranjimi neusklajenostmi in lastnim dojemanjem sebe in okolja in tudi tu velja, da je stres črna luknja, ki veže na sebe vedno več energije in lahko narašča, dokler ne požre vsega okoli sebe.
Tesnobnost, ki jo nekateri čutijo pred in med izpiti, je lahko povezana s strahom pred tem, da ne bodo uresničili pričakovanj, s strahom pred neuspehom in posledično pred izobčenostjo, pred nesprejemanjem, pa tudi s strahom pred avtoriteto in nizko samopodobo. Nekateri se temu izognejo tako, da vzpostavijo odnos”Briga me”, “Meni tega ni treba” in pustijo študij ali celo že srednjo šolo. Drugi vztrajajo, potiskajo vzroke strahu v podzavest in razvijajo kompenzacijsko strategijo nadzora, se razvijajo v osebnost, ki bo vedno hotela imeti vse pod kontrolo in bo zanemarjala svoj notranji glas in svoje prave potrebe.
Podobni simptomi imajo lahko različne vzroke in posledice, pri nekaterih bodo simptomi izginili, ko si bodo dokazali, da zmorejo ali ugotovili, da se jim ni treba dokazovati, morda tudi, da so izbrali napačen študij, neusklajen z njihovimi lastnimi željami in potenciali. Drugi bodo vztrajali in se prebili čez študij, a vzorec tesnobe pred vsem, kar bodo doživeli kot preizkus, ne bo izginil kar tako, temveč se lahko pripelje celo do resnejših tesnobnih stanj. Tretji bodo odnehali in bodo razvili obrambno strategijo, s katero si bodo upravičili svoj neuspeh ali pa se bodo nenehno obtoževali, ker jim ni uspelo, obojim bo trpela samopodoba in samozavest, njihovi potenciali pa bodo ostali neuresničeni.
Študije kažejo, da je za razvoj pomembno okolje, a tudi, da se ljudje različno odzivajo na podobne okoliščine. Ali je to odvisno od genov ali od zvezd, je pravzaprav vseeno. Pomembno je, da je tistim, ki imajo težave, treba pomagati in da se jim da pomagati. Včasih je dovolj skupinski študij, pomoč pri snovi ali trening nastopanja. Če to ne pomaga, je potrebno odkriti in analizirati vzroke težav ter se ukvarjati z njihovim odpravljanjem. Običajno to ne gre čez noč, zato je za izboljšanje kratkoročnega stanja smiselno uporabljati druge tehnike, kot je meditacija, neurolingvistično programiranje, hipnoza in druge. Z drugimi besedami, vsi kdaj potrebujemo trenerja, s katerim lahko premagamo težave in uresničimo svoje potenciale.
Pišite nam za več informacij!
