Kriza srednjih let

12. 5. 2016

Kriza srednjih let je pojem, ki ga večinoma uporabljamo malce pejorativno, kadar kdo od naših znancev ali sorodnikov naredi nekaj nepričakovanega, drugačnega – si morda kupi motor, zapusti družino in se poroči s pol mlajšo, proda podjetje in odpotuje okoli sveta. Uporabljeni so samo moški primeri, ker je običajno njihov izraz krize bolj viden in posledice radikalnejše. A to ne pomeni, da je kriza srednjih let omejena na moške.

 

IMG_6967

Kriza srednjih let je realnost, drugače tega izraza ne bi uporabljali in ga refleksno povezovali s takimi pojavi. Dobro je znan vsem, ki se ukvarjamo s psihologijo in psihološko pomočjo, splošna javnost se ga zaveda, čeprav je v medijih le redko resno in strokovno obravnavan.

Prvi del odraslega življenja je posvečen rasti in razvoju ega, navzven to vidimo kot ustvarjanje kariere, doma, družine, premoženja. Med petrintridesetim in petdesetim letom, ko smo že nekaj dosegli, oddelali precej let, otroci pa že večji ali odrasli, lahko začne gristi nezadovoljstvo, začnemo se spraševati, ali nas v življenju še kaj čaka, je življenje še kaj drugega, kot smo počeli zadnjih dvajset let. Obrnemo se bolj v notranjost in srečamo svoje neizživete želje in potenciale, morda se vprašamo tudi kaj bolj duhovnega.

Kriza srednjih let je začetek obdobja, ki ga je Jung tesno povezoval z individuacijo, z razvojem globljega jaza, sebstva, z željo, da v času življenja najdemo in uresničimo svoje poslanstvo izven samo materialnega sveta. To je čas, ko se začnemo bolj zavedati odnosov in vzorcev, po katerih smo funkcionirali, pa tudi čas, ki je povezan z realnimi krizami: otroci odraščajo in nas zapuščajo, starši umirajo, v službi nam ne gre več samo navzgor.

Kriza srednjih let je priložnost, da drugi del odraslega življenja preživimo drugače in ugotovimo, katere svoje potenciale smo zanemarili v dirki ustvarjanja in skrbi za družino. Izkoristite to priložnost, ozavestite svoje skrito bistvo in ga realizirajte!

 

Želite zvedeti več o tem? Pišite nam!