Osebni razvoj

12. 5. 2016

Ljudje in naša psiha se spreminjamo v vsem življenjskem obdobju. Nekateri se tega zavedajo, drugi ne, spreminjanja samega po sebi pa ne moremo označiti kot pozitivnega ali negativnega.

Individuacija je proces spreminjanja, ki ga povezujemo z zavedanjem in rastjo, C. G. Jung je uporabljal koncept individuacije za opis procesa, v katerem lahko uresničimo svoje potenciale in postanemo vse, kar bi lahko postali.

Jung je individuacijo videl kot proces samorealizacije, odkrivanja in izkušanja smisla in namena življenja; sredstvo, s katerim posameznik najde sebe in postane, kar resnično je. Odvisna je od medsebojnega učinkovanja in sinteze nasprotij, kot so npr. zavestno in nezavedno, osebno in kolektivno, psihično in telesno, božansko in človeško, življenje in smrt.

Del individuacije so lahko tudi procesi in pretresi, ki jih povzročijo (na videz) neobvladljivi in nepričakovani dogodki, ki nas prisilijo v samorefleksijo in spremembo zavesti/odnosa do življenja. Tudi tukaj torej velja, da je kriza lahko priložnost, s krizo nam življenje sporoča, da nekaj v nas ni v ravnotežju.

Po Jungovskem pojmovanju je psiha sestavljena iz kompleksov, torej kompleksi sami po sebi nimajo negativnega niti pozitivnega predznaka. Tudi ego ima strukturo kompleksa, njegova funkcija pa je koordiniranje sestavnih delov psihe, torej kompleksov, za odzivanje v različnih življenjskih situacijah.

Moč ega je odvisna od tega, kako sta uspela mama in otrok vzpostaviti okolje, v katerem sta se soočala s strahovi, se vdajala fantazijam, oblikovala simbole, vzpostavljala, objokovala in popravljala odnose.

Vsak od teh sestavnih delov psihe je relativno zaključena celota s svojo lastno energijo, ki je na razpolago egu. Problemi nastanejo, kadar se vsebine kompleksov in njihova energija umaknejo v podzavest in niso dostopni egu ali/in kadar ego nima dovolj moči, da bi lahko smiselno koordiniral psihične procese. Te vsebine in ta energija na naše funkcioniranje še vedno vplivajo, vendar lahko popolnoma izven naše kontrole, pogosto povzročajo obnašanje, ki morda tudi nam samim ni razumljivo, ki se ga morda ne zavedamo, ga pa vidi okolica. Če se ga zavedamo, nas frustrira, ker ga ne moremo spremeniti.

Vsak korak, ki ga naredimo za osvetljevanje in odpravljanje neravnovesja funkcioniranja psihe, je tako korak v individuacijo, v ločevanje od vplivov iz otroštva in iskanje lastne poti. Nekaterim zadostuje, da odpravijo specifične motnje, drugi pa si želijo poiskati tudi svoje življenjsko poslanstvo, svoje bistvo in realizirati svoje potenciale.

Veliko opozorilnih znakov, ki jih običajno pripisujemo zunanjim življenjskim okoliščinam, zahtevam službe in družine, pravzaprav kaže na naše notranje neskladje. Enake okoliščine lahko povzroćajo zelo različne stopnje stresa pri različnih ljudeh, prav tako se lahko pri posamezniku stres povečuje pri nespremenjenih okoliščinah. Začne se povečevati nezadovoljstvo, ki mu ne znamo določiti vzroka, lahko se pojavijo tesnobe in panični napadi. Zelo hitro se pojavijo tudi bolezenski znaki na telesu.

Francoski filozof Alain de Botton v svoji knjigi Kako še drugače misliti o seksu pravi, da bi v popolnem svetu vsak zakonski par vsak teden obiskoval psihoterapevt, ne da bi se bilo komu treba naročiti na storitev. Seansa bi bila enostavno reden del dobrega, običanjega življenja. Taka terapevtka bi pripadala novi vrsti duhovščine, ustvarjene za dobo, ki ne verjame več v odpuščanje in razumevanje v posmrtnem življenju, temveč ga potrebuje tukaj in zdaj. De Botton sicer govori o težavah, ki jih povzroči vsakdanje življenje odnosu, vendar lahko to posplošimo na vse vrste odnosov, predvsem pa na odnos do sebe.

Potreba po odpravljanju določenih težav v funkcioniranju ali po pomoči v kriznih situacijah ob izrednih življenjskih dogodkih se lahko pojavi kadarkoli. Želja po spremembi življenja in iskanju ter realizaciji lastnih potencialov je bolj povezana z drugo polovico življenja, ko smo že nekaj ustvarili in si želimo morda nečesa globljega. Oba motiva pa sta tesno povezana s t.i. krizo srednjih let, saj se prav takrat pogosto soočimo tudi s kriznimi situacijami, ki nam želijo povedati, da je čas za spremembo.

 

Želite zvedeti več o tem? Pišite nam!

Share on FacebookShare on LinkedInShare on Google+Tweet about this on Twitter